SESTAVA FASADNEGA SISTEMA

Sestava fasadnega sistema po komponentah:

IZOLACIJA

Glavna naloga izolacije je zmanjšati potrebno količino energije za ogrevanje stavbe na minimum in ustrezno zaščititi stavbo pred vročino poleti. Vrsto toplotne izolacije je potrebno prilagoditi posameznemu objektu, njegovi podlagi in lastnostim. Toplotna izolacija in vrsta podlage tako določata tudi ostale materiale potrebne za izdelavo fasade(fasadno lepilo, zaključni sloj)

EPS-F STIROPOR:

Fasadna plošča iz ekspandiranega polistirena -stiropora je najpogosteje uporabljena izolacijska plošča v fasadnih sistemih. Plošča je lahka, slabo absorbira vodo in je odporna proti plesni in gnitju. Sistemi z EPS-F ploščami se na področju zunanje izolacije uporablja že 55 let. Sistem z EPS-F ploščami je primeren tako za novogradnje kot tudi toplotne prenove starejših objektov saj se lahko individualno prilagodi vsaki fasadi. EPS-F sivi stiropor z dodatkom grafita ima za 20% boljšo izolativnost (λ=0,031 W/mK) kot navadni beli EPS-F( λ=0,039 W/mK).

Debelina izolacije za pridobitev subvencije EKO sklada za leto 2020

EPS-F stiropor:
EPS-F beli λ= 0,039 W/mK – 17 cm
EPS-F grafitni λ= 0,031 W/mK – 13,5 cm 

Dalmatiner    λ= 0,033 W/mK – 14,5 cm 

Dalmatiner Premium λ= 0,031 W/mK – 13,5 cm 

KAMENA VOLNA:

Fasadna plošča iz mineralne volne je negorljiva in se ne razteza ali krči. Plošča je odporna na plesen in škodljivce. Zaradi negorljivih lastnosti (razred gorljivosti A1) se priporoča za izolacijo visokih stavb ali stavb s posebnimi protipožarnimi zahtevami. Izolacijske plošče iz kamene volne imajo dobre fizikalne lastnosti (toplotna prevodnost λ=0,035 W/mK) in zvočne lastnosti. Ob tem so paroprepustne kar močno izboljša klimo v stanovanju. Izolacijske lamele so narejene iz kamene volne, njihova toplotna prevodnost λ=0,040 W/mK. Lamele imajo vlakna postavljena prečno na površino. Plošče imajo večjo razplastno trdnost in jih v določenih primerih ni potrebno sidrati(opečna gradnja).

DEBELINA IZOLACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE EKO SKLADA ZA LETO 2020

Kamena volna:
Lamele iz kamene volne λ= 0,040 W/mK – 18 cm
Plošče iz kamene volne λ= 0,035 W/mK – 16 cm

Plošče iz kamene volne λ= 0,034 W/mK – 15 cm

FASADNO LEPILO

Fasadna lepila nam zagotovijo kvalitetno stik podlage z izolacijskim materialom. Zaradi lastnosti zaključnih slojev je potrebno tudi mehansko pritrjevanje izolacijskih plošč. Lepila se razlikujejo glede na izbiro izolacijskih plošč in podlage lahko so samo za lepljenje izolacijskih plošč . S posebnimi dodatki lahko tudi spreminjamo lastnosti posameznih lepil in jih tako prilagodimo potrebam vgradnje (hitrost sušenja, paro prepustnost, zunanja temperatura). Fasadno lepilo je primerno tako za lepljenje izolacijskih plošč kot tudi za armiranje z fasadno mrežico zato je zelo pomembno, da izberemo kvalitetno fasadno lepilo.

SIDRANJE

Potrebno je dodatno sidranje vseh toplotno izolacijskih plošč, izjema je le opečnata podlaga kjer dodatno sidranje ni potrebno če izolacija ni več kot 15 cm. Vedno pa dodatno sidramo na betonu, lesu in starejših ometih. Sidranje je obvezno tudi pri višini nad 20 metrov vseh izolacij.

Pri toplotni prenovi starih objektov je sidranje plošč obvezno, razen v primeru ko se stari omet v celoti odstrani. Izolacijske plošče se na zid pritrjuje z lepljenjem in sidranjem. Vrsto ter dolžino sider izberemo glede na podlago , vrsto izolacije in vrsto sider.

ARMIRNA MREŽICA

Naloga armirne mrežice je zmanjševati napetosti, ki se pojavljajo na fasadi kot tudi preprečevati raztezke in krčenja saj le ti povzročijo razpoke na zaključnem sloju. Ker je armirna mrežica vtisnjena v fasadno lepilo je zelo pomembna pravilna vgradnja le te, še zlasti na robovih in okoli odprtin. Pomembno je tudi da je armirna mrežica vgrajena v zunanji tretjini armirnega sloja ki se vedno dela na zobato gladilko da se doseže debelina armirnega sloja.

OSNOVNI PREMAZ

Pred izdelavo zaključnih slojev se vedno uporablja osnovni premaz. Osnovni premaz omogoča enakomerno vpojnost podlage ter močno vez med podlago, fasadnim lepilom ter zaključnim slojem. Osnovni premazi se izdelajo v odtenku zaključnega sloja če so toni zaključnega sloja temnejši.

ZAKLJUČNI SLOJ

Najbolj obremenjen ter izpostavljen del fasade je zaključni sloj. Podvržen je stalnim temperaturnim spremembam, močenju ter naravnim biološkim dejavnikom.

Glavna naloga zaključnega sloja je trajna zaščita fasadnega sistema pred vremenskimi vplivi. Sekundarna naloga pa je izgled stavbe, ki tako še poudari arhitekturo objekta.

Ker se zaključni sloji nanašajo direktno na predhodno izdelano podlago, je zelo pomembna kvaliteta podlage. Zaključni sloji se s pomočjo mehanske vezave prilepijo na podlago kar pomeni, da se skupaj tudi gibljejo. Prekinjen proces sušenja lahko pomeni, da se podlaga skrči in tako nastanejo mikro razpoke v zaključnem sloju. Zaključni sloji so narejeni iz veziv ter različnih granulacij peska. Poznamo akrilne silikonske, silikat- silikon ter carbonske zaključne sloje in njihove izpeljanke-kombinacije.

Zaključni sloji se razlikujejo po:

sestavi

paroprepustnosti

higroskopičnosti / hidrofobnosti

barvni obstojnosti

elastičnosti in trdnosti

številu barvnih odtenkov

vezavi na podlago

občutljivosti na vremenske pogoje

TERMIČNE OBREMENITVE ZAKLJUČNIH SLOJEV

Potrebno je vedeti, da z vgradnjo močnih odtenkov hkrati vplivamo na termično obremenitev zaključnega sloja. Kvaliteta zaključnega sloja je z izbiro močnejših odtenkov še bolj pomembna. Uporabo temnejših odtenkov se priporoča le, če ne predstavljajo več kot 20 % fasade.